torek, 28. december 2010

KINOLOG


KINOLOG

...

Nekje je mladi kinolog;
gradi s toplino svoj si slog,

smeje' svoj pleše s psi ta krog,
vendar ...

do njih ne čuti biti strog.

...

Ta čudni, mladi kinolog;
veselje baše v svoj brlog,
igra se igre pasjih vlog,
v njih je našel smisel drog,

ne soli ...
sodnik mu pameti ubog.

...

Zoriš kot pravi kinolog;
obsojaš bridki sjaj ostrog,
širok postaja naš zdaj krog,

razvija vsak po svoje slog,

noben ne vsili ti nalog,
ne Bog ...

ne krog nadlog - ne nosorog!

...

Ta nori, mladi kinolog;
ne sanja igric sivih vlog,

kopiči zlatih ne zalog,

ne hodi uhojenih jim prog,

zato ...

nikol' ne bo postal - njih Bog.

...

A res ... ti nori kinolog!
Imel čeprav si z grbom dres,
zaplesal v njem stonoge ples,
sodnik nazdravil ti je vmes;

še zmeraj ...
Bog edini tvoj je ... Pes!


...

Pa kaj hudiča ti je res ... ?
Tako vse hujši je njih bes,
tam v štali rigajo počez,
trpi ograje trdne les,
sivi me ...
naj osel brcne, če ni res.




Pojdi se solit - saj ti si vendar ... pes!

(Nikita)